Mediator v sodnih sporih

Več oseb za mizo sklepa dogovor.

Kaj delavec običajno dela:

  • v sodnih sporih pretežno družinske, premoženjske, gospodarske ali civilne narave pomaga sprtima stranema pri iskanju sporazumne rešitve spora, ki bo razrešila spor in na novo uredila medsebojna razmerja. Pri tem gre za prostovoljen, neformalen in zaupen postopek, mediator pa deluje nevtralno in išče kompromis, ki bi zadovoljil obe strani;
  • poskrbi za prvi stik in vzpostavi zaupanje med strankami: če so stranke sproščene, se lažje pogovorijo in poiščejo ustrezne rešitve spora. 

Osebnostne lastnosti:

Mediator v sodnih sporih doseže sporazum, ki razrešuje spor strank in na novo uredi medsebojna razmerja. Mediator spodbuja in usmerja komunikacijo med sprtima stranema ter pomaga najti rešitev za sporno razmerje, ne da bi vsiljeval svoje rešitve. 

Pogoji dela:

Mediator išče poti za sporazumno rešitev sodnega spora. Pri delu mu ne grozijo neposredne nevarnosti, lahko pa naleti na verbalno agresivne stranke, ki skušajo na vsak način uveljaviti svoj prav. Če mu uspe ukrotiti neproduktivno držo trmoglave stranke in ji pojasniti, da je sporazum tudi v njenem interesu, je pot do cilja oz. rešitve spora bližja, kot je sprva kazalo.

Delovni pripomočki:

Mediacijski postopek je omogočil Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Mediator mora dobro proučiti sodni spis, aktualno zakonodajo in sodno prakso na izbranem področju. Po zaključku mediator pripravi analizo poteka mediacijskega srečanja in zapis poravnave. 

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Ocena izhaja iz raziskave Poklicni barometer 2021 in se nanaša na poklicno skupino. Lok je obarvan v celoti, kadar se predvideva, da bo poklic v primanjkljaju, do dveh tretjin, kadar se predvideva ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in do prve tretjine, kadar se predvideva, da bo poklic v presežku.

Perspektivnost je 99% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic zelo perspektiven

Znanja in kompetence:

  • Ima univerzitetno izobrazbo družboslovne (npr. psihologija, socialno delo ali ekonomija) ali pravne smeri. 
  • Ima končano 40-urno usposabljanje s področja alternativnega reševanja sporov na ministrstvu za pravosodje.
  • Je izkušen v reševanju sodnih sporov, ima veščine vodenja in komuniciranja. 
  • Sposoben je pisnega in ustnega sporočanja.
  • Zna ohraniti razsodnost in čustveno stabilnost tudi v situacijah, ko se spor razplamti v iracionalno obtoževanje. Strankama pomaga, da bolje razumeta ena drugo in da dosežeta sporazum, ki je sprejemljiv za obe.
Dve osebi se dogovarjata.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic: