Gorski vodnik

Kaj delavec običajno dela:

  • vodi na turo posameznike ali skupine v gore in jih varno privede nazaj v dolino
  • upošteva želje pohodnikov glede ture in upošteva njihove psihofizične sposobnosti
  • skrbi za varnost vseh popotnikov, obvešča jih o poteku ture, sporazumno z njimi določa počitek, hitrost napredovanja
  • vodi izletnike v gorah po lahkih poteh ali v zelo zahtevnih stenah
  • organizira in vodi turno smučanje
  • ukvarja se tudi s poučevanjem plezanja v skali, turnega smučanja ter plezanja v snegu in ledu, vodi gorniško šolo, trekinge in odprave, tečaje športnega plezanja, vodi spuste po težko dostopnih vodotokih, opravljanje nadzorne službe v naravnih parkih in lahko dela pri gorski reševalni službi.
     

Osebnostne lastnosti:

Dela z ljudmi, včasih tudi v kriznih razmerah, zato mora biti odločen in umirjen, potrpežljiv in sposoben motivirati druge. Pomembne so njegove organizacijske veščine in tudi  zmožnost improvizacije. Imeti mora smisel za delo z ljudmi in biti komunikativen. Zavedati se mora svoje odgovornosti, saj je včasih življenje pohodnikov odvisno tudi od njega. Potrebni sta dobra telesna in psihična pripravljenost.

Pogoji dela:

Vodena tura lahko poteka po lahkih gorskih poteh, po zahtevnejših, izpostavljenih poteh ali celo v zasneženih ali poledenelih stenah. Tura lahko traja le nekaj ur, lahko pa tudi več dni ali mesecev. Delovni dan vodnika se začne že v koči pozno ponoči ali zgodaj zjutraj in lahko traja do 16 ur. Delo večinoma poteka v naravi, zato je izpostavljen spreminjajočim se vremenskim vplivom. Dela lahko v poletni vročini, v hudemu vetru ali v ostremu mrazu. Večino delovnega časa je v gibanju, hodi, pleza ali smuča, zato je njegovo delo fizično naporno in psihično težavno. Najpogosteje dela konec tedna, med prazniki. Zlomi zaradi padajočega kamenja, zdrsi in padci so najpogostejša nevarnost. V zimskih razmerah je izpostavljen nevarnosti snežnih plazov, ozeblin in podhladitve. 

Delovni pripomočki:

Uporablja plezalno opremo: vrvi, kline, zatiče in vponke, plezalni pas in čelado, pozimi pa tudi smuči, pripomočke za označevanje položaja v snežnem plazu zasute osebe in drugo opremo. Nujna je tudi oprema za orientacijo, kot so opisi poti, zemljevidi in kompas. Pri sebi ima tudi radijsko postajo ali kak drug pripomoček za klic na pomoč, če bi se pripetila nesreča.
Pred poškodbami se varuje s čelado, toplimi oblačili in ustrezno obutvijo.

Dolžina
izobraževanja
Perspektivnost

Znanja in kompetence:

  • Najmanj srednješolska izobrazba, alpinistične izkušnje, strokovni izpit za gorskega vodnika. Vpis v imenik gorskih vodnikov je potrebno obnoviti vsako leto;
  • obvladati mora plezalne tehnike, poznati osnove vremenoslovja, osnove geologije, vede o ledenikih, imeti mora znanja o snegu in plazovih;
  • obvladati mora veščine taborjenja in zasilnega bivanja v naravi, prvo pomoč in načine obveščanja v nesreči ter gorsko reševanje;
  • nujno je dobro znanje vsaj enega tujega jezika, ker lahko v gore vodi tudi goste iz tujine ali domače pohodnike po tujih gorah;
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:
Sorodni poklici: