Kipar

Moški, ki izdeluje kip.

Kaj delavec običajno dela:

  • izdeluje kipe oz. umetniške tridimenzionalne oblike iz različnih vrst materialov. Vsaka metoda obdelave ima svoje posebnosti, ki od kiparja zahteva širok spekter znanj in veliko ročnih spretnosti, ki jih pridobiva večinoma s praktičnim delom;
  • idejo o tem, kaj bo upodobil, dobi od naročnika kipa ali pa prek lastnega navdiha. Ideji pogosto sledi izris osnutka oz. skica bodočega izdelka. Nato začne kipar kip fizično izdelovati na več možnih načinov: z rezbarjenjem iz lesa, s klesanjem iz kamna, npr. iz marmorja, granita, z modeliranjem iz gline ali voska, s kovanjem, z vlivanjem v kalup oz. model.

Osebnostne lastnosti:

Kipar kot svobodni umetnik opravlja svoj poklic na podlagi lastnega interesa in z željo po umetniškem ustvarjanju. Zanima ga svet, ki ga obkroža, kjer dobiva ideje za svoje kipe. Po naravi je raziskovalen in radoveden, vedno je na preži za nečim novim – tako v smislu idej kot tudi možnih materialov, ki jih lahko uporabi za izdelavo kipa. Seznanjen je s postopki obdelave različnih vrst materialov, spremlja pa tudi razvoj novih materialov. Zna kritično oceniti rezultate svojega dela. Naročniku, ki pri njem naroči kip, s svojimi izkušnjami pomaga pri izbiri materiala in velikosti kipa.

Pogoji dela:

Kipar je seznanjen z nevarnostmi obdelave materiala in upošteva predpise o varnosti pri delu. Izogiba se delovni praksi, ki bi lahko škodila njegovemu zdravju. Običajno nosi zaščitno obleko, ki ga ščiti pred umazanijo in mehanskimi poškodbami. V primeru brušenja kovine ali klesanja kamna nosi zaščitna očala in zaščitne rokavice. Pri uporabi različnih naprav upošteva navodila za njihovo varno uporabo. S kemičnimi snovmi ravna v skladu s proizvajalčevimi navodili za uporabo. Kipar dela v različno velikih prostorih, ob umetni razsvetljavi in prezračevanju. Izpostavljen je različnim mehanskim dražljajem, zdravju škodljivim kemičnim sredstvom in morebitnim alergijam, ki jih lahko povzroči določen material ali sredstvo. Je telesno močne konstitucije, kar je pomembno predvsem pri ustvarjanju kipov večjih dimenzij.

Delovni pripomočki:

Kipar za izdelavo kipov uporablja kamen, les, glino, vosek, mavec, različne vrste kovin, umetne mase, poliester in različne vrste plastike. Uporablja različno velike modelirke, torej orodje za oblikovanje mehkih materialov, dleta različnih oblik in velikosti, varilni aparat, nakovala, kladiva, ročne brusilke, pile, brusni papir in širok spekter drugega ročnega orodja. Pri izdelavi kipov uporablja tudi različna kemična sredstva, s katerimi lahko spreminja barvo, sijaj oziroma površinsko strukturo kipov.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Znanja in kompetence:

  • Ima predpisano univerzitetno izobrazbo kiparske smeri.
  • Izkazuje ustvarjalnost, radovednost in nadarjenosti, ki ni pogojena le z razvijanjem pridobljenih znanj in veščin, ter osebno nagnjenje do umetniškega ustvarjanja.
  • Usposobljen je za samostojno likovno udejstvovanje na področju kiparstva.
  • Obvlada različne tehnike in postopke obdelave različnih vrst materialov (lesa, kamna, gline in umetnih mas).
  • Kritično zna presoditi, kateri postopki obdelave materiala so primerni in kateri so materialu ali kiparju nevarni.
  • Ima sposobnosti prepoznavanja vizualnega sveta. Dobro zaznava prostor in predmete v prostoru, razmerja človeškega in živalskega telesa ter mimiko obraza.
Kipar v delavnici.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:

Sorodni poklici: