Obramboslovec
Kaj delavec običajno dela:
- pripravlja analize in poročila ter strateške in razvojne dokumente s področja kriznega upravljanja in civilne obrambe (zaščite in reševanja);
- sodeluje pri pripravi dokumentov v obrambnem sistemu ter sistemu nacionalne varnosti in skrbi za izvajanje sprejetih nalog;
- odgovoren je za operativne (rutinske) naloge ali vodstvene naloge – visoko strokovne sistemske, strateške, doktrinarne in razvojne naloge ter vodenje velikih organizacijskih enot;
- pripravlja programe usposabljanja in sodeluje pri njihovi izvedbi kot organizator in predavatelj;
- spremlja stroko ter razvoj na področjih, pomembnih za varnost;
- sledi razvoju varnostne in obrambne politike v Sloveniji in oblikuje svoja stališča in predloge;
- načrtuje, organizira in usmerja vojaški nabor oz. prostovoljno služenje vojaškega roka.
Osebnostne lastnosti:
Obramboslovec naj bi imel naslednje interese in osebnostne lastnosti: interes za razvoj vojaškega področja, domovinski čut, kreativnost, pripravljenost za sodelovanje v skupini, marljivost, vestnost in komunikativnost. Pri delu je samoiniciativen in vztrajen.
Pogoji dela:
Obramboslovec, ki opravlja pretežno pisarniško delo, se ne srečuje z večjimi tveganji poškodb in nesreč pri delu. Obramboslovec, ki opravlja vojaško službo, pa je temu bolj izpostavljen, saj je večja možnost za poškodbe pri uporabi orožja ali nesreče na vajah in manevrih. Pri pretežno pisarniškem delu lahko zaradi dolgotrajne uporabe računalnika pride do težav s hrbtenico in z vidom. Obramboslovec se na drugi strani srečuje s številnimi omejitvami in posebnimi pogoji dela, ki so odvisni od ocene ogroženosti oziroma varnostnih razmer.
Delovni pripomočki:
Poklic obramboslovca je vedno bolj informatiziran. Poleg klasične uporabe računalnika ter običajne programske opreme uporablja tudi programe, ki so specifični in so jih izdelali le za izvajanje nalog na ožjih področjih obrambe. Drugi delovni pripomočki so še topografske in digitalizirane karte za razne vaje in simulacije, računalniški projektor za predavanja ter standardni pisarniški material. Obramboslovec uporablja razne dokumente, poslovne načrte, zakone in podzakonske predpise, študije, analize, akte vodenja in poveljevanja, pozna pa tudi različno orožje in vojaško opremo.
Dolžina izobraževanja znaša 9 let.
Perspektivnost je 33% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic manj perspektiven
Znanja in kompetence:
- Ima univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri.
- Ima opravljeno nadaljnje izobraževanje v Centru za obrambno usposabljanje Ministrstva za obrambo RS. Del usposabljanja poteka v okviru Upravne akademije.
- Ima dodatna znanja, ki jih pridobi v tujini v okviru programov dvostranskega oziroma večstranskega sodelovanja Slovenije na obrambnem področju.
- Ima znanja s področja psihologije, sociologije, vojske, kriznega upravljanja, oborožitvenih sistemov, strategije, geografije, mednarodnih odnosov, kartografije, vojaškega izrazoslovja, vojaške taktike ter različnih obrambnih sistemov.