Okrajni sodnik
Kaj delavec običajno dela:
- vodi sodne obravnave v civilnih in kazenskih zadevah; odloča v zadevah iz sodne pristojnosti, kakor je zakonsko določeno za posamezne vrste sodišč;
- med vodenjem obravnav pridobiva informacije, potrebne za dognanje resnice;
- s poslušanjem ali zasliševanjem vpletenih udeležencev spoznava stanje v zadevi;
- za pojasnitev nejasnosti opravlja osebne oglede ali se posvetuje z različnimi izvedenci in pričami;
- uporablja spoznanja o dokazih in pričevanjih skupaj z obstoječim zakonom kot osnovo za presojanje;
- odločitev kot izključni razsodnik objavi v obliki sodbe ki jo razglasi v prisotnosti strank in drugih navzočih;
- odloča o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let, v civilnih sporih majhne vrednosti, sporih zaradi motenja posesti, rabe nepremičnin in v zapuščinskih zadevah.
Osebnostne lastnosti:
Ima razvito abstraktno in logično-analitično mišljenje, zlasti za dojemanje in presojanje dejanskega stanja. Okrajni sodnik mora opravljati delo vestno in pošteno. Pri razsojanju mora biti nepristranski. Delo zahteva samostojnost, iniciativnost in smisel za organizacijo dela. Delo opravlja v stiku z ljudmi- v obliki pogovorov, sodelovanj na sestankih in nastopov v javnosti. Ima interes za stalno izpopolnjevanje in spremlja novosti v sodniški stroki.
Pogoji dela:
Delo opravlja v zaprtem, urejenem delovnem okolju pisarne sodne dvorane v kateri se nahaja v času poteka sojenja. V pisarni dela sam, sprejema tudi stranke vpletene v sodni spor in strokovnjake ali izvedence iz različnih strokovnih področij. Delo opravlja predvsem sede, za pisarniško ali sodniško mizo. Stoji in hodi le pri prenašanju raznih dokumentov ali, ko odide po službenih opravkih. Pri vodenju sodnih obravnav je izpostavljen določenim psihičnim obremenitvam.
Delovni pripomočki:
Uporablja osebni računalnik in druge pisarniške pripomočke. Z uporabo osebnega računalnika piše sodne odločbe ali pa besedilo narekuje v diktafon in ga nato strojepiska prepiše. Pri obravnavanju sodnih primerov se srečuje z različnimi dokaznimi gradivi, ki mu pomagajo pri odločanju in razsojanju. To so dokazi po listinah ter izvedenska mnenja. Pri delu uporablja različno pravno strokovno literaturo in spremlja Uradni list Republike Slovenije.
Dolžina izobraževanja znaša 9 let.
Znanja in kompetence:
- ima univerzitetno izobrazbo ali v tujini pridobljeno in nostrificirano diplomo pravne fakultete ter opravljen pravniški državni izpit;
- imeti mora državljanstvo Republike Slovenije, aktivno obvladati slovenski jezik, poslovno sposobnost in imeti dopolnjenih 30 let starosti;
- ima bogat besedni zaklad;