Šepetalec

Kaj delavec običajno dela:

 
  • prišepetava gledališkim igralcem in jim pomaga pri učenju besedila;
  • njegovo delo pri predstavi se začne z uvodno vajo, kjer sta prisotna tudi dramaturg in lektor;
  • sodeluje pri bralnih vajah, kjer bralci berejo svoja besedila, šepetalec pa jih posluša in gleda, kako berejo;
  • za bralnimi vajami nastopijo aranžirke, vaje, pri katerih režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje. Tu ima šepetalec veliko vlogo, ker igralci besedila še ne znajo na pamet;
  • na predstavah je v nenehni pripravljenosti, saj mora igralcu takoj priskočiti na pomoč; 
  • na vajah šepetalec govori glasno, na predstavah pa lovi razmerje med tem, da ga slišijo igralci, občinstvo pa ne; 
  • svoje delo opravlja le v gledališču. Lahko sodeluje tudi pri filmu, vendar to vlogo tam navadno opravlja asistent režije. V operi je šepetalec operni pevec.

Osebnostne lastnosti:

Šepetalec je pri delu prilagodljiv. Prilagaja se režiserju, igralcem in igri sami. Po drugi strani pa je tudi dovolj odločen, da ga igralci poslušajo in svojega besedila ne govorijo po svoje. Šepetalec ima rad delo z ljudmi, saj je z njimi v stiku večino svojega delovnega časa. Za uspešno delo mora dobro poznati igralce, njihove osebnostne značilnosti in njihov način igranja. Pri tem poklicu je zaželeno, da šepetalca zanima kultura, še posebej literatura, saj med svojim delom prebere veliko dramskih besedil.

Pogoji dela:

Šepetalec ima deljen delovni čas. En del vaj običajno poteka dopoldne, drugi del pa v večernem času. Dela tudi ob sobotah, nedelje pa so navadno proste. Med letom ima na voljo le nekaj dni dopusta. Poleti, ko se gledališka sezona zaključi, ima kolektivni dopust. Šepetalci z igralci odhajajo tudi na gostovanja.
Delovno mesto ima tik ob zavesi na levi strani odra, če gledamo na oder iz dvorane, pod reflektorji, nad njim in ob njemu so postavljene kulise in celotna scenografija, ki se lahko tudi podre. Pri delu lahko pride do okvare oči, saj šepetalec dela le ob umetni svetlobi. Zaradi sedenja ter nenehnega izmeničnega gledanja v knjigo in na oder so prisotne tudi bolečine v križu in zgornjem delu hrbta. V gledališčih je pogosto tudi veliko prahu.
 

Delovni pripomočki:

Glavni delovni pripomoček šepetalca je knjiga z besedilom predstave. Poleg tega sta nepogrešljiva tudi svinčnik in radirka, saj si šepetalec med vajami zapisuje različne opombe, kot so pavze, igralčev način in melodija govora ter njegovi gibi, glasba in osvetlitve.

Dolžina
izobraževanja
Perspektivnost

Znanja in kompetence:

  • Ima ustrezno srednješolsko izobrazbo. 
  • Je splošno razgledan, še posebej na kulturnem področju. 
  • Ima dober vid, saj dela v temačnem okolju pod umetno svetlobo. 
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:
Sorodni poklici: