Supervizor

Kaj delavec običajno dela:

• je specialist za osebno, psihosocialno in/ali organizacijsko svetovanje 
• njegova temeljna vloga je v usmerjanju procesa, ki omogoča posamezniku ali skupini usmeritev k bolj kvalitetnemu in zadovoljujočemu delovanju
• dela na različnih področjih, kjer je odnos do človeka bistvena sestavina delovnega procesa in povsod drugod, kjer strokovnjaki delajo z drugimi ljudmi
• lahko gre za osebno pomoč ali pomoč družini (svetovanje in terapija), uvajanje pripravnika v delo, pomoč pri razrešitvi kočljivih psiho-socialnih razmerij, terapevtski program, pomoč žrtvam nasilja, pomoč pri zaposlovanju ali razvijanje osebnega delovnega stila, na vzgojnih (vrtci, dijaški domovi, vzgojni zavodi) in edukativnih področjih (izobraževanje otrok in odraslih).
   

Osebnostne lastnosti:

Biti mora miselno aktiven, da lahko dobi vpogled v notranji svet posameznika. Empatijo je sposoben prepričljivo izražati s svojim vedenjem. Ne sme dopustiti, da ga prevzamejo čustva, ki lahko onemogočijo potrebno miselno aktivnost. Empatije ne izraža zgolj z besedami in tudi prepoznavanje posameznika se ne dogaja samo preko besed, ampak skozi celotno komuniciranje in aktivnosti med njima. 

Pogoji dela:

Za učinkovito supervizijo je zelo pomemben prostor, v katerem le-ta poteka. Najbolje je, če ima skupina stalen prostor, v katerem lahko vsak član razvije občutek varnosti že zaradi poznavanja prostorskega konteksta. Prostor mora biti takšen, da zagotavlja nemoteno delo, torej brez zvonjenja telefona, trkanja uporabnikov ali sodelavcev na vrata in podobno. Posebnih nevarnosti pri delu ni. Pomembno je, da se udeleženec v superviziji počuti varno in lahko odprto govori o vseh dvomih in stiskah, ne da bi se bal, da bo zaradi tega imel kakšne posledice.

Delovni pripomočki:

Njegovi delovni pripomočki so predvsem zapiski, avdio in video zapisi srečanj, kjer naredi in po potrebi ponovno pregleda osnutke, pisne priprave in zabeležke evalvacij. Uporablja različne pripomočke, ki omogočajo boljši vpogled v strokovno delovanje (risba, igra vlog, postavitev v prostoru, vizualizacija) in tudi knjige v pisni in elektronski obliki s strokovnega področja, saj se znanje supervizije še vedno hitro razvija.