Genetik
Kaj delavec običajno dela:
- raziskuje, diagnosticira in testira dedovanje, lastnosti genov in DNK z eno od genetskih metod;
- analizira podatke in informacije, njihovo procesiranje (združevanje, primerjanje, razvrščanje, tabeliranje, preverjanje in vrednotenje);
- dokumentira, zapisuje ter ocenjuje podatke in rezultate poskusov;
- pripravlja poročila in predloge na osnovi ugotovitev raziskav;
- razvija nove metode dela, sodeluje v delovnih skupinah;
- piše znanstvene članke in sodeluje na znanstvenih srečanjih;
- kot genetik v medicini raziskuje zdravljenje in preprečevanje dednih bolezni z uporabo znanja molekularne genetike človeka, genetsko svetuje na področju ginekologije in embriologije (preprečevanje rojstev otrok z dednimi boleznimi, analiziranje tveganja in zmanjševanje tveganja), odkrivanje genetskih osnov bolezni in okvar, npr. Alzheimerjeve bolezni, raka in hemofilije;
- kot genetik v zootehniki uporablja biotehnologijo in gensko tehnologijo v reji in reprodukciji živali;
- kot genetik v kmetijstvu raziskuje genetiko, biotehnologijo in proizvodnjo odpornejših rastlin (v svetovni proizvodnji gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne proti herbicidom in žuželkam, so danes v ospredju soja, koruza in bombaž);
- kot genetik v živilstvu raziskuje genetsko spremenjeno prehrano in živilsko mikrobiologijo;
- kot genetik v farmaciji odkriva nove učinkovine in mehanizme njihovega delovanja na molekularni ravni;
- kot genetik v kriminologiji (forenzika) uporablja DNK pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in identifikaciji posameznikov z uporabo genetskih informacij;
- kot genetik v arheologiji in antropologiji išče fosilne DNK izumrlih prednikov ter s pomočjo DNK ugotavlja lastnosti najdenih človeških, živalskih in rastlinskih ostankov.
Osebnostne lastnosti:
Genetik ima izražen interes za biološke procese, lastnosti genov in DNK ter laboratorijske analize. Originalnost, fleksibilnost, kreativnost, sposobnost deduktivnega in induktivnega mišljenja so lastnosti, ki spremljajo delo uspešnega genetika. Genetik mora pri delu upoštevati pravne in etične vidike genskega raziskovanja in uporabe izsledkov, še posebej v medicinske namene.
Pogoji dela:
Velja omeniti nevarnosti, ki se s pomanjkljivim obdobjem testiranj novih izdelkov lahko pojavijo v bližnji prihodnosti, in sicer gensko spremenjena hrana in posledice na zdravje ljudi in živali. Genetiku pri raziskovalnem delu v laboratoriju ne grozijo posebne nevarnosti, če uporablja zaščitna sredstva, še posebej zaščitna očala in rokavice. Uporaba zaščitnih sredstev je potrebna tudi zaradi zagotavljanja neoporečnosti rezultatov.
Delovni pripomočki:
Genetik pri svojem delu uporablja laboratorijsko opremo: opremo za molekularno analizo DNA, npr. elektroforeze, centrifuge, mikroskopi, spektometri, sekventorji, stresalniki in rastne komore. Nujna je tudi programska oprema, specializirani računalniški programi ter bioinformacijska orodja.
Dolžina izobraževanja znaša 10 let.
Perspektivnost je 66% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic precej perspektiven
Znanja in kompetence:
- Ima predpisano univerzitetno izobrazbo biotehnološke, mikrobiološke, biološke, kmetijske, veterinarske, biokemijske, farmacevtske ali medicinske smeri.
- Nobeden od naštetih študijskih programov ne vodi neposredno do poklica genetik, diplomant se namreč za delo na področju genetike kvalificira na delovnem mestu.
- Ima sposobnost razumevanja pisnega gradiva.
- Je vešč uporabe znanstvenih metod in zakonitosti pri reševanju problemov. Je sposoben razumevanja uporabnosti novih spoznanj in dosežkov v prihodnosti. Zavezan je kritičnemu mišljenju ter uporabi logike in sklepanja pri izbiri alternativnih rešitev. Ima sposobnost izbire ustreznih orodij in načinov za reševanje problemov.