Geograf

Zemljevid in roke.

Kaj delavec običajno dela:

  • preučuje naravnogeografske (relief, podnebje, voda, prst, rastlinstvo) in družbenogeografske (prebivalstvo, gospodarstvo, naselja) sestavine okolja;
  • izdeluje strokovne analize in podlage za programe in načrte prostorskega razvoja, trajnostne mobilnosti, regionalnega razvoja, razvoja mest in podeželja;
  • sodeluje v interdisciplinarnih strokovnih skupinah, ki iščejo rešitve za ključne razvojne izzive na lokalni, regionalni in globalni ravni, kot so zeleni prehod, razogljičenje, uravnotežen regionalni in prostorski razvoj, varstvo okolja in narave ter bolj trajnosten razvoj;
  • vrednoti vpliv različnih razvojnih projektov (npr. gradnja novih cest, železnic, stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov) na okolje ter izdeluje okoljska poročila in presoje vplivov na okolje;
  • preučuje vzroke in posledice naravnih in drugih nesreč (poplave, plazovi, suše, potresi, okoljske in industrijske nesreče), išče rešitve za prilagajanje nanje, zmanjšanje ogroženosti ter večjo odpornost družbe na izzive podnebnih sprememb;
  • oblikuje turistične produkte, vodi turiste, preučuje vpliv različnih oblik turizma na okolje in prostor ter spodbuja trajnostne oblike turizma;
  • izdeluje tematske karte in računalniško podprte prostorske in statistične analize z uporabo GIS (geografski informacijski sistemi),
  • sodeluje v interdisciplinarnih strokovnih skupinah za iskanje rešitev na področju mednarodnih, medetničnih in medverskih konfliktov, manjšinskih vprašanj, marginalnih skupin, beguncev in ekonomskih migrantov.

Osebnostne lastnosti:

Geografa odlikujejo: vedoželjnost, sposobnost kompleksnega razmišljanja in povezovanja znanj iz različnih področij, zmožnost celostnega pogleda in razumevanja najrazličnejših naravnih in družbenih procesov, vključno z analizo vzrokov in posledic ter iskanjem rešitev za prostorske in razvojne izzive, pripravljenost za vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje, komunikativnost, kolegialnost, čut za sočloveka, solidarnost ter socialno, okoljsko in ekonomsko pravičnost, povezovalnost, ustvarjalnost, iznajdljivost, spretnost, ambicioznost, drznost in vztrajnost pri reševanju zapletenih izzivov. 

 

Pogoji dela:

Geograf opravlja delo s pomočjo računalnika, pa tudi na terenu. Tam preučuje in kartira prostorske pojave in procese, jemlje vzorce vode in prsti, meri kakovost zraka ali pa informacije zbira pri prebivalcih. Posebnih nevarnosti pri takšnem delu ni, razen pri nekaterih specializacijah, kot na primer pri raziskovanju jam, gorskega sveta, snežnih plazov in poplav.

Delovni pripomočki:

Geograf pri svojem delu uporablja zelo različne delovne pripomočke, odvisno od tematike preučevanja. V pisarni uporablja predvsem osebni računalnik z ustrezno programsko opremo, s katero lahko opravlja statistične in prostorske analize, riše tematske karte in grafikone ter oblikuje besedila. Na terenu potrebuje različne pripomočke, s katerimi meri in kartira spremembe in procese v pokrajini, jemlje in analizira vzorce iz okolja, anketira in intervjuja prebivalce ter ostale deležnike. Geograf pri svojem delu uporablja različne prostorske podatke (geološke karte, karte reliefa, rastlinstva, prsti, poplavne karte, letalske posnetke, posnetke z dronom, satelitske slike), arhivsko in statistično gradivo.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Ocena izhaja iz raziskave Poklicni barometer 2021 in se nanaša na poklicno skupino. Lok je obarvan v celoti, kadar se predvideva, da bo poklic v primanjkljaju, do dveh tretjin, kadar se predvideva ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in do prve tretjine, kadar se predvideva, da bo poklic v presežku.

Perspektivnost je 66% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic precej perspektiven

Znanja in kompetence:

  • Usposobljen je za delo na področjih varstva okolja, regionalnega in prostorskega planiranja, turizma, razvoja podeželja, mednarodnih odnosov in integracij ter uporabe geoinformacijskih tehnologij.
  • Zaradi uravnoteženega poznavanja naravoslovnih in družboslovnih vsebin ima sposobnost      razumevanja zapletenih odnosov in povezav med naravnimi in družbenimi značilnostmi pokrajine.
  • Zaradi splošne razgledanosti in dobrega poznavanja več področij (fizična in družbena geografija) je usposobljen za prepoznavanje in reševanje številnih (razvojnih in drugih) izzivov sodobnega časa.
  • V pokrajini hitro zaznava spremembe, razume vzroke zanje, predvidi kratko- srednje- in dolgoročne posledice ter predlaga ustrezne rešitve.
  • Sposoben je povezovati geografska spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved in je odprt za alternativne poglede in rešitve.
  • Obvlada statistiko, izdelavo naprednih kartografsko podprtih geoinformacijskih prostorskih analiz ter simulacij najrazličnejših pojavov in procesov v pokrajini.
  • Je radoveden, iznajdljiv, rad potuje.
  • Obvlada terensko delo in ima dobro prostorsko predstavo.         
Oseba preučuje pokrajino.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic: