Kmetijski svetovalec

Kaj delavec običajno dela:

• nudi kmetom strokovno podporo, ko se soočajo z različnimi težavami ali ko želijo sodelovati na razpisih za pridobitev različnih sredstev (subvencij, finančnih spodbud itd.);
• izvaja svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik združevanja kmetijskih pridelovalcev ter svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov;
• redno se izobražuje, da lahko uporabnikom ustrezno predstavi novosti na različnih strokovnih in delovnih področjih;
• nova znanja jim čim učinkoviteje predstavi in svetuje pri pripravi poslovnega načrta;
• organizira predavanja, tečaje in delavnice in je kmetovalcem na voljo za osebno svetovanje; 
• sodeluje v komisijah za oceno škod po naravnih nesrečah ali zaradi škode, ki jo povzroči divjad.
   

Osebnostne lastnosti:

Kmetijski svetovalec rad dela z ljudmi, je komunikativen in ima dobre psiho-fizične zmogljivosti. Stremi k nenehnemu spremljanju novosti in dopolnjevanju znanja, saj se področje vedno spreminja. Pri delu z uporabniki je strpen in potrpežljiv ter natančen, zanesljiv in odgovoren.

Pogoji dela:

Poklic je dinamičen in raznolik s kombinacijo dela v pisarni in na terenu. Delo v pisarni je povezano z urejanjem dokumentacije, spremljanjem priprave predpisov in uporabo telekomunikacijskih orodji (telefon, računalnik). Delovni čas je osemurni, vendar je velikokrat potrebno delo opraviti tudi zvečer ali ob vikendih. Zlasti v času oddajanja prijav na razpise in ko potekajo seminarji ter tečaji, se delovni čas lahko podaljša. Zaradi dela na terenu je kmetijski svetovalec izpostavljen nevarnostim v prometu.

Delovni pripomočki:

Osnovni delovni pripomoček kmetijskega svetovalca je računalnik, uporablja pa tudi drugo pisarniško opremo (tiskalnik, skener, projektor itd.). Za potrebe svojega dela pozna in uporablja različne področne materialne predpise (zakone, uredbe, pravilnike, postopkovnike itd.).