Meteorolog

Kaj delavec običajno dela:

• napoveduje vreme, nadzira kakovost vremenskih opazovanj in določa, kje je treba prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo meteorološko postajo;
• obdeluje vremenske podatke; 
• skrbi za ustrezno arhiviranje podatkov in izvajanje prostorske in časovne kontrole podatkov; 
• kot meteorolog prognostik vreme napoveduje, ukvarja se s trenutnim stanjem vremena, s pomočjo posnetkov meteoroloških satelitov sledi premikom oblačnih sistemov, s pomočjo radarskih meritev pa spremlja nastanek in gibanje padavinskih sistemov in neviht, izdeluje razne vrste vremenskih napovedi v tekstualni in grafični obliki, pri tem uporablja rezultate računskih meteoroloških prognostičnih modelov;
• kot meoteorolog klimatolog ugotavlja povprečne podnebne razmere, spremenljivost podnebja in izjemne dogodke. 
• izračunava ustrezne višine dimnikov tovarn, da onesnažen zrak ne bi preveč vplival na okoliške kraje. Izdeluje študije za širjenje škodljivih snovi ob morebitnih ekoloških nesrečah. 
• kot biometeorolog raziskujejo vpliv vremena na počutje ljudi. 
   

Osebnostne lastnosti:

Pomembna je natančnost pri preverjanju in obdelavi podatkov. Delo zahteva samostojno odločanje, vztrajnost in tudi sposobnost timskega dela, pri razvoju meteoroloških prognostičnih modelov je potreben smisel za znanstveno in raziskovalno delo. Vse bolj se uveljavlja njegova vloga pri komuniciranju z javnostmi prek živih javljanj v programe radijskih postaj, pa tudi nastopi na televiziji omogočajo neposredno predstavitev rezultatov vsakodnevnega dela. 

Pogoji dela:

Delo v operativnih dežurnih službah, napovedovanje vremena, letalska meteorologija in razne meritve potekajo večinoma nepretrgoma, zato je delovni čas razdeljen v turnuse. Z leti se lahko pojavijo težave z očmi zaradi pogoste uporabe zaslonov ter težave s hrbtenico zaradi dolgotrajnega sedenja. 

Delovni pripomočki:

Vsem vejam meteorologije je skupna uporaba računalnikov z veliko programske opreme. Ti omogočajo zbiranje, prenos in obdelavo velikih količin podatkov, ki jih izmerijo merilni instrumenti. Meteorološki modeli so med najbolj "požrešnimi" računalniškimi aplikacijami. Statističnih obdelav, raznih grafik in risanja kart ni več brez računalnikov. Poleg elektronskega medija pa je potrebna tudi dobro založena knjižnica s strokovno literaturo, revijami in elaborati.