Meteorološki opazovalec
Kaj delavec običajno dela:
- meri in opazuje različne meteorološke parametre.
- meri temperaturo zraka, vode in zemeljskih tal, vlago zraka, zračni pritisk, smer in hitrost vetra, količino padavin, višino snega, trajanje in energijo sončnega sevanja in izhlapevanje vode, radioaktivnost ozračja.
- ocenjuje količino in vrsto oblakov, višino baze oblakov, vidnost, stanje tal, vrsto, jakost in trajanje pojavov v ozračju.
- dobljene podatke beleži v pisna poročila, ki jih pošilja v meteorološki center in so namenjena napovedovanju vremena ter objavam v sredstvih javnega obveščanja.
- nadzoruje instrumente in opremo na meteorološki postaji in skrbi, da je le-ta brez napak.
- redno vzdržuje meteorološki opazovalni prostor, kar vključuje odmetavanje snega, košnjo trave, čiščenje in barvanje meteorološke hišice in oskrbo instrumentov.
Osebnostne lastnosti:
Opazovalec je skrben, vesten, pošten in natančen pri delu, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Za opravljanje dela sta pomembna dober vid in sluh. Opazovalec običajno dela sam ali pa na postaji celo živi, zato je pomembna lastnost samostojnost. Zaradi vremena je lahko odrezan od sveta, take razmere pa terjajo psihično stabilnega in iznajdljivega človeka, zmožnega reševanja vsakovrstnih problemov. V poklicu lahko meteorološki opazovalec napreduje do vodje meteorološke postaje, v tem primeru za načrtovanje dežurstev potrebuje tudi dobro razvite organizacijske sposobnosti.
Pogoji dela:
Delo je vezano na določen kraj (meteorološka postaja, letališče, opazovalnica) in tog urnik. Opazovanja se izvajajo ob natančno določenih terminih, ko je treba odčitati instrumente in zapisati podatke, zato svobodna izbira delovnega časa ni mogoča. Opazovalec je pri delu lahko izpostavljen poškodbam zaradi ostrih vremenskih razmer (včasih se mora npr. celo privezati na vrv, da ga ne odpihne veter, ko odčitava meteorološke instrumente) in temperatur, zato se mora ustrezno zaščititi. Zaradi dolgih delavnikov, nočnega dela, dežurstev in skrbi za preživetje v odročnih krajih, je podvržen psihičnim obremenitvam.
Delovni pripomočki:
Za opazovanje potrebuje predvsem oči in ušesa, za opravljanje meritev pa različne meteorološke instrumente: termometer, higrometer, dežemer, anemometer za merjenje smeri in hitrosti vetra, evaporimeter za merjenje izhlapevanja, heliograf za merjenje trajanja sončnega obsevanja, barometer in druge. Uporablja tudi računalnik, da pripravlja poročila s podatki, ki jih sproti pošilja v meteorološki center.
Dolžina izobraževanja znaša 4 leta.
Perspektivnost je 66% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic precej perspektiven
Znanja in kompetence:
- ima srednješolsko izobrazbo (za pridobitev poklica ni ustrezne izobraževalne ustanove),
- ima približno dve leti praktičnih delovnih izkušenj,