Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin

Kaj delavec običajno dela:

  • dela kot sodni cenilec (ki ga imenuje Ministrstvo za pravosodje) ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin (ki ima pooblastilo za delo po Zakonu o revidiranju) in določa vrednosti nepremičnin;
  • podaja cenitve oz. mnenja o vrednosti nepremičnine na podlagi strokovne ocene, ki temelji na objektivnosti, pravilni presoji, znanju, podatkih in izkušnjah. Na koncu izda pisno cenitev, ki vsebuje opis celotnega postopka cenitve;
  • poda svoje mnenje v primeru večjih obnovitvenih del na nepremičnini, saj je smotrno oceniti, kakšni stroški bodo povezani z obnovo, ali se bo tržna vrednost nepremičnine zaradi vloženega denarja povečala in za koliko;
  • sodeluje pri nakupu gradbene parcele za gradnjo stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, kjer je koristno vedeti, koliko denarja lahko kupec iztrži za zgrajeni objekt na isti lokaciji;
  • sodni cenilec določa vrednost nepremičnine v primeru sodnega spora, zastavitve nepremičnine ali drugega dogodka, ki zahteva poznavanje realne vrednosti nepremičnine, kadar gre za stečaj, spojitev ali likvidacijo podjetja, davčne namene, preverjanje smiselnosti investicije, ugotavlja tržno vrednost nepremičnine zaradi potreb lastninjenja nepremičnine (nakupa, prodaje ali menjave nepremičnine), zahtevnih premoženjskih razmer (hipotekarni krediti ali pridobitev kredita s hipoteko na nepremičnino), vrednotenja osnovnih sredstev podjetja, ki je lastnik stanovanja.  

Osebnostne lastnosti:

Cenilec nepremičnin mora biti pošten in svoje delo opravljati tako, da ne škodi naročniku, javnosti in stroki. Upošteva načela zaupnosti, nasprotja interesov, nepristranskosti in neoporečnosti. Njegovo delo ureja Kodeks poklicne etike ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki podrobno določa vedenje in način dela ocenjevalca. Med drugim določa, da plačilo za delo nikakor ne sme biti pogojeno z vrednostjo cenitve in da se o plačilu ne sme pogajati. Cenilec tudi ne sme vrednotiti, če ima osebne interese v ocenjenem premoženju. Enako velja za sodnega cenilca. Le-ta mora pri delu upoštevati še načela Pravilnika dela sodnih cenilcev in izvedencev Zakona o sodišču.

Pogoji dela:

Cenilec nepremičnin je veliko na cesti, zato so nevarnosti sorazmerne prometnim nevarnostim. V primeru vzkipljivih strank oziroma ob cenitvi nepremičnin, ki so predmet sodnih sporov, je včasih treba računati tudi na agresivne ali nepredvidljive stranke. Cenilec nepremičnin, ki je zaposlen pri nepremičninski agenciji, se prilagaja strankam, zato je njegov delovni čas fleksibilen, nestalen, razdrobljen in tudi izven uradnih ur. Sodni cenilec dela na poziv sodišča in se prilagaja določilom sodišča in strankam, ki so v procesu.

Delovni pripomočki:

Cenilec nepremičnin uporablja pri svojem delu računalnik, programe za izračunavanje vrednosti nepremičnin, telefon in bazo borze nepremičnin. Izpolnjuje poročila in obrazce o vrednostih nepremičnin za različne namene. Zaradi ogledov nepremičnin uporablja lasten ali službeni avtomobil. 

Dolžina
izobraževanja
Perspektivnost

Znanja in kompetence:

  • Ima predpisano univerzitetno izobrazbo, smer le-te ni natančneje določena.
  • Ima znanja ekonomije, gospodarstva, civilnega prava, obligacijskega prava, sklepanja pogodb in prostorske ureditve.
  • Ima izpit za cenilca, ki je odvisen od tega, katere vrste cenilec hoče postati.
  • Pozna Kodeks poklicne etike ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki podrobno določa vedenje in način dela ocenjevalca. Sodni cenilec upošteva še načela Pravilnika dela sodnih cenilcev in izvedencev Zakona o sodišču.
  • Pozna delo v nepremičninski agenciji oz. je predhodno delal kot nepremičninski posrednik.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«