Zdravstveni reševalec
Kaj delavec običajno dela:
- ob prihodu na delo reševalec pripravi sebe in reševalno vozilo, pregleda bolniški prostor in preveri opremo v vozilu;
- ko ekipa prevzame pacienta ga prepelje na zahtevano lokacijo in preda v nadaljnjo oskrbo (urgenco, bolnišnico, domačim,…);
- navodila za izvedbo intervencije dobi s strani dispečerske službe zdravstva oz. od osebja v bolnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi;
- pred in med reševalnim prevozom reševalec pacientu nudi, kadar je to potrebno, ustrezno nujno medicinsko pomoč;
- po prevozu reševalec uredi reševalno vozilo in opremo ter nadomesti porabljen material;
- na koncu svoje delo tudi dokumentira.
Osebnostne lastnosti:
Reševalec je lahko zgolj oseba, ki želi pomagati ljudem. Torej gre za nudenje nujne medicinske pomoči brez izjem ali predsodkov vsem posameznikom ali skupinam, ki jo potrebujejo. Pri tem mora imeti določene psiho-fizične lastnosti, da lahko to delo sploh opravlja. Delo ni lahko, je pa pestro, polno izzivov ter končno tudi daje zadoščenje, da počneš nekaj dobrega ter koristnega. Delo zahteva tako dobro psihično kot tudi fizično kondicijo in možnost prilagajanja ter mnogokrat veliko razumevanja in potrpljenja.
Pogoji dela:
Delo reševalca poteka 365 dni v letu, 24 ur na dan. To pomeni tudi delo ponoči ter med prazniki. Dela se v lepem in slabem vremenu. Vedno se trudimo čim hitreje priti do osebe, ki nas potrebuje. To pomeni tudi vožnjo v vseh možnih okoliščinah in razmerah.
Kljub številnim usposabljanjem in vsej zaščitni obleki, obutvi ter ostali opremi, lahko pri delu pride do poškodb. Te lahko nastanejo že na vožnji na kraj ali s kraja dogodka, ki ga obravnavamo. Na samem kraju smo lahko priča tudi nasilju in grožnjam. Lahko so prisotne tudi nevarne snovi, eksplozivna telesa, strelno orožje… Pri transportu poškodovanca se lahko tudi poškodujemo. Veliko teh nevarnosti lahko z ustreznim delom in obnašanjem zmanjšamo, žal pa nikoli ne moremo popolnoma izločiti.
Delovni pripomočki:
Danes so reševalna vozila v Sloveniji sodobno opremljena. Nivo opremljenosti je seveda odvisen od vrste reševalnega vozila. Najbolje so opremljeni reanimobili in reševalni helikopter. Zagotovo mora vso to opremo reševalec dobro poznati in jo pri svojem delu uporabljati v okviru zahtevanih postopkov pri nudenju nujne medicinske pomoči. V opremo sodijo monitorji/defibrilatorji, aspiratorji, sodobni pripomočki za transport in imobilizacijo…
Dolžina izobraževanja znaša 4 leta.
Perspektivnost je 100% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic zelo perspektiven
Znanja in kompetence:
- Ima pridobljeno izobrazbo v srednji in visoki zdravstveni šoli ter zdravstveni fakulteti. Velik del izobraževanj se nato izvaja v okviru Reševalnih postaj, kjer je posameznik zaposlen;
- obvezna je nacionalna poklicna kvalifikacija po končani srednji zdravstveni šoli;
- obvlada celo vrsto znanj in veščin s področja nujne medicinske pomoči, ki jih predpisuje pravilnik o službi nujne medicinske pomoči;