Arhivar
Kaj delavec običajno dela:
- prepozna arhivsko gradivo in druge dokumente, pri čemer zna ločiti med arhivskim in nearhivskim gradivom. Gradivo najprej pregleda, uredi, nato ga oceni in iz gradiva, ki ga pregleduje, izloči gradivo, ki ga ni potrebno arhivirati;
- rešuje dopise, vloge, prošnje, poizvedbe v povezavi z arhivskimi dokumenti, ki jih pošiljajo iz upravnih enot, sodišč, pri čemer gre največkrat za zadeve, povezane z zemljiškoknjižnimi vpisi v arhivske knjige, denacionalizacijskimi postopki, dednimi postopki ter rodoslovnimi debli;
- pripravlja poročila o arhivski dejavnosti (o uporabi arhivskega gradiva, o novih dokumentih);
- v primeru, da ima arhiv čitalnico, mora arhivar čitalnico nadzirati, saj nekateri uporabniki z arhivskim gradivom ravnajo neprimerno.
Osebnostne lastnosti:
Arhivar mora imeti čut za ohranjanje kulturne in znanstvene dediščine in odgovornost do arhivskega gradiva. Ker pogosto, raziskuje arhivsko gradivo, je dobro, če ima vsaj nekaj detektivske oziroma raziskovalne žilice ter sposobnosti logičnega sklepanja. Ker se pri delu srečuje tudi z uporabniki, mora biti komunikativen, znati mora dobro poslušati, saj le tako uporabnikom na primeren način svetuje pri njihovem iskanju arhivskega gradiva. Osebnostne lastnosti, ki arhivarja označujejo, so: natančen, vesten in skrben.
Pogoji dela:
Arhivar je pri svojem delu najbolj izpostavljen močno koncentriranemu arhivskemu prahu, ki vpliva na pekoč občutek v sluznici in dihalne poti, zaradi česar se poklic odsvetuje osebam, alergičnim na prah in astmatikom. Zaščiti se tako, da se v arhivu z močno koncentracijo arhivskega prahu ne zadržuje predolgo, gre večkrat na svež zrak. Priporočljiva je tudi raba zaščitne maske za obraz. Arhivarju je zaradi težkih delovnih razmer na voljo več dni dopusta.
Delovni pripomočki:
V arhivih je običajna uporaba navadnega svinčnika, uporablja pa se lahko tudi druga pisala. Poleg tega so v arhivu tudi stojala za gradivo in kartončki, s pomočjo katerih se arhivsko gradivo varnostno zaščiti. Arhivar lahko pri delu uporablja bele rokavice ter lupo, kadar arhivsko gradivo pregleduje in valorizira. Obvezni delovni pripomoček arhivarja je računalnik, v katerem hrani baze podatkov arhivskega gradiva ter digitalni fotoaparat, s pomočjo katerega fotografira izjemno poškodovano papirnato gradivo in ga vsaj v digitalni obliki lahko ohrani za prihodnje rodove. Arhivar za potrebe svojega dela uporablja slovarje iz različnih zgodovinskih obdobij.
Dolžina izobraževanja znaša 9 let.
Znanja in kompetence:
- Ima zaključeno univerzitetno izobraževanje humanistične smeri.
- Pozna zakonodajo s področja arhivske dejavnosti, pri čemer je najpomembnejše poznavanje zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) ter poznavanje uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, pri delu uporablja določila posameznih pripadajočih pravilnikov.
- Uporablja splošne mednarodne standarde za arhivsko popisovanje in mednarodne standarde za arhivski zapis o ustvarjalcih arhivskega gradiva.