Umetnostni zgodovinar

Kaj delavec običajno dela:

• proučuje, ohranja in konzervira spomenike in stavbe, ki so nacionalnega pomena
• izvaja in nadzira celotno konzerviranje in restavriranje pomembnih stavb in spomenikov
• obnovitvena dela zagovarja v svojih razpravah in pred strokovno ter širšo javnostjo
• če dela v muzeju kot kustos, se ukvarja s preučevanjem, ohranjanjem in zbiranjem premičnih umetnin, kot so likovna in kiparska dela
• organizira razstave in pripravlja izobraževalne slikarske in kiparske delavnice
• je mentor študentom oz. pripravnikom, ki se še izobražujejo za delo v muzeji ali galeriji
• uči na srednji šoli in vodi dijake na ekskurzije
• dodatno lahko dela kot turistični vodič za specializirane ekskurzije in oglede
• specializira se glede na področja in ustanove, kjer je zaposlen.

Osebnostne lastnosti:

Umetnostni zgodovinar je vztrajen, komunikativen, iznajdljiv, natančen, skrben in odgovoren. Imeti mora dobre organizacijske sposobnosti in smisel za delo v skupini. Odlikuje ga čut za opazovanje, ustvarjalno mišljenje, analitične spretnosti in smisel za estetiko; rad raziskuje svet umetnosti.

Pogoji dela:

Ob konzerviranju umetnin lahko pride v stik z različnimi kemičnimi snovmi in prahom, kar predstavlja težavo alergikom in astmatikom. Ker je njegovo delo povezano tudi s transportom večjih predmetov in postavljanjem razstav, mora biti v dobri fizični kondiciji.

Delovni pripomočki:

Umetnostni zgodovinar pri svojem delu uporablja računalnik s programi za urejanje besedil in statistično obdelavo podatkov. Vedno bolj prihaja v ospredje tudi znanje grafičnega oblikovanja, zlasti pri oblikovanju katalogov zbirk in urejanju fotodokumentacije o umetninah. Ko sodeluje pri konzervatorstvu ali na delavnicah, uporablja tudi belo haljo, zaščitne rokavice in masko. K dokumentaciji njegovega dela v muzeju sodijo inventarna knjiga, spremni in evidenčni listi in grafikonski zapisi mikroklimatskih pogojev.