Zgodovinar
Kaj delavec običajno dela:
- zbira in ohranja vire iz preteklosti ter jih kritično presoja;
- analizira dejstva, jih postavlja v pravilno zaporedje in jim daje smisel;
- smiselno povezuje dogodke, njihove vzroke in posledice,
- njegovo najvišje vodilo je ugotavljanje zgodovinske resnice.
Osebnostne lastnosti:
Zgodovinar je samostojen, vztrajen in potrpežljiv, saj so projekti pogosto dolgotrajni. Ima smisel za raziskovanje in analiziranje. Ker se udeležuje srečanj, konferenc in nastopa v medijih, je priporočljivo, da je samozavesten in suveren.
Pogoji dela:
Posebnih nevarnosti ali tveganj pri delu zgodovinarja ni. Obstaja možnost alergij na prah, ki se nabira na starejših gradivih v muzejih in arhivih.
Delovni pripomočki:
Zgodovinar pri svojem delu uporablja primarne in sekundarne zgodovinske vire. Viri prve roke so tisti, pri katerih je mogoče odkriti neposreden stik avtorja z dogodki. Pri virih druge roke pa takšnega stika ni, so pa posredniki. Pot spoznavanja preteklosti vodi v večji meri po primarnih virih, ki so materialni, pisni in ustni – ti imajo tudi večjo dokazno moč. Pri pregledovanju primarnih virov si zgodovinar pomaga z digitalnim fotoaparatom, fotokopirnim strojem ali skenerjem, saj bi bilo prepisovanje dokumentov preveč dolgotrajno. Za beleženje ugotovitev uporablja osebni računalnik.
Dolžina izobraževanja znaša 9 let.
Perspektivnost je 33% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic manj perspektiven
Znanja in kompetence:
- Potrebuje univerzitetno izobrazbo.
- Pozna tehnike preučevanje zgodovinskih virov.
- Ima veščine pisanja.
- Ima pasivno ali aktivno znanje angleškega, nemškega, latinskega, francoskega italijanskega in madžarskega jezika.