»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«

Bibliotekar

Kaj delavec običajno dela:

izposoja, zbira, dopolnjuje in obnavlja knjižno in neknjižno gradivo
knjižno in neknjižno gradivo prevzema, vpisuje v informacijske mreže in ga klasificira ter izvaja medknjižnično izposojo
bralcem svetuje oziroma priporoča izbor gradiva in pomaga poiskati želeno gradivo
opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva
skrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja
odpravlja poškodbe knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva
organizira in vodi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke.

Osebnostne lastnosti:

Zaželene so naslednje osebne lastnosti: prijaznost, komunikativnost, veselje, prilagodljivost in umirjenost, sposobnost dobrega poslušanja in svetovanja pri izbiri knjižnega ali neknjižnega gradiva. Ima organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti ter moderatorske sposobnosti za pripravo tematskih večerov.

Pogoji dela:

Bibliotekar pri delu ni izpostavljen večjim nevarnostim. Možni so manjši udarci in poškodbe pri delu s knjigami ali pri hoji med knjižnimi policami. Bibliotekar ne sme biti alergičen na prah. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega dnevno prehodi več kilometrov. Ker je veliko dela povezanega z računalnikom, močno trpijo oči, pogosto pride tudi do vnetja zapestja zaradi dela s tipkovnico in miško.

Delovni pripomočki:

Bibliotekar je pri svojem delu uporablja računalnik. Materiali, s katerimi dela, so knjige, časopisi, revije in druge serijske publikacije in zgoščenke. Pri delu uporablja še pisarniške potrebščine ter posebne zaščitne folije in etikete, s katerimi pripravi gradivo za izposojo, ter specialne trakove, s katerimi odpravi poškodbe.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Ocena izhaja iz raziskave Poklicni barometer 2021 in se nanaša na poklicno skupino. Lok je obarvan v celoti, kadar se predvideva, da bo poklic v primanjkljaju, do dveh tretjin, kadar se predvideva ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in do prve tretjine, kadar se predvideva, da bo poklic v presežku.

Perspektivnost je 66% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic precej perspektiven

Znanja in kompetence:

Ima zaključeno visokošolsko izobraževanje in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke.
Ima licenco za delo z informacijsko mrežo COBISS.
Pozna klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino, univerzalno decimalno klasifikacijo UDK in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge.
Obvlada metodiko bibliotekarskega komuniciranja s teoretičnimi in praktičnimi vidiki dela z uporabniki, usmerja pretok informacij za določeno področje ali posamezne strokovne skupine in deluje kot posrednik pri reševanju informacijskih problemov uporabnikov.