Gledališki režiser

Kaj delavec običajno dela:

  • snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila ali scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču;
  • skrbi za celostno estetsko podobo, za psihološko in čutno-nazorno podobo ter poglobljeno idejno interpretacijo gledališke uprizoritve; 
  • usmerja ustvarjanja predstave, da delo poteka zavzeto in notranje povezano;
  • skrbi za pripravljalno obdobje študija uprizoritve, ki traja različno dolgo in je odvisno od intelektualne zapletenosti in fizične zahtevnosti uprizoritve. Že v pripravljalnem obdobju, v času bralnih, glavnih in generalnih vaj režiser posreduje svojo vizijo o oblikovanju sloga igralske udeležbe pri uprizoritvi igre;
  • je človeško in umetniško občutljiv vodja in obziren pedagog z razvitim smislom za metodiko dela;
  • natančno usklajuje višino sredstev skupaj z vodstvom gledališča. Te kalkulacije so odgovoren in za režiserjev uspeh izjemno pomemben del gledališkega posla;
  • kot članu ožjega vodstva gledališča mu je zaupana tudi skrb za razvoj ansambla v celoti, zlasti mlajšega dela. Ti naj bi dobivali enakovredne in ustrezne igralske naloge; 
  • je eden "prvih bralcev" gledaliških besedil, ki bodo uvrščena v repertoar gledališča; 
  • uresničuje svojo zamisel in videnje bodoče gledališke uprizoritve oz. predstave v drugačnih okoljih, kot je npr. literarni večer, modna revija, otvoritev razstave, proslava, otvoritev ustanove, drugi ceremoniali in protokoli za politične prireditve.

Osebnostne lastnosti:

Za režiserja ni prepovedanih področij in tem. Vse, kar je človeško, je predmet njegovega zanimanja. Režiser ima velik občutek za prostor, saj uprizoritve postavi v prostor in čas. Režiser je dober govorec, saj mora pogosto prepričevati in navduševati igralce, statiste in druge sodelavce za zanosna odrska dejanja. Njegovi napotki morajo biti jasni in glasni, zahteve pa vojaško ostre in hitre. Optimalen značaj gledališkega režiserja vsebuje jasen temperament, ki občuti, razume in zna izvabljati zelo različna čustvena stanja, kajti svet gledališča prikazuje vse tisto, kar se skriva v človeški duši.

Pogoji dela:

Zaradi narave poklica so za zdravje izjemno nevarni kampanjski napori in stresi pri delu. Delo bremeni pretežno zadrževanje v temačnih prostorih. V gledališču je veliko prahu in ker režiser zelo veliko in zelo glasno govori, so pogosto prisotni bronhitisi in angine. Zaradi vodenja kolektiva si režiser prizadeva ostati na delovnem mestu tudi takrat, ko ima zdravstvene težave, da le ne bi zamudil roka za premiero. Tovrstni pritiski so stalno prisotni. Zaradi nenehnih obremenitev mu grozijo povišan krvni tlak, srčno-žilna obolenja, depresija, fizična izčrpanost ali motnje vida, zato mora sistematično vzdrževati psihofizične zmogljivosti.

Delovni pripomočki:

Njegovi delovni pripomočki se nahajajo v knjižnicah, navadnih ali specializiranih arhivih, videotekah, kinotekah, muzejih in pinakotekah. Težko si je predstavljati sodobnega režiserja pri delu, ki ne bi obvladal računalniške pismenosti.

Dolžina
izobraževanja
Perspektivnost

Znanja in kompetence:

  • Ima predpisano univerziteno izobrazbo.
  • Ima vsestransko humanistično znanje s poglobljenimi znanji s področja literarne zgodovine ali zgodovine drame, dramaturgije, umetnostne zgodovine, psihologije in filozofije. 
  • Ima občutek za prostor, ki ga pridobi s poznavanjem likovne umetnosti in arhitekture
  • Je muzikalen oziroma ima glasbeno znanje in posluh ter smisel za ritem, saj mnogokrat usklajuje elemente glasbe, komponira njihovo delovanje, ritmizira njihov potek in ustvarja melodično ali disharmonično "glasbeno linijo" prvin uprizoritve.
  • Ima čut in zanimanje za raziskovanje. Je pronicljiv, zna izluščiti bistvo problema. Iz sodelavcev je sposoben izvabljati zelo različna čustvena stanja.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«