Krajinski arhitekt

Kaj delavec običajno dela:

• izdela ureditveni načrt odprtega prostora, kot so vrtovi, parki, pokopališča ali rekreacijske površine
• izdela načrte za obrežja in načrte za ureditve vodotokov in prometne površine
• izdeluje tudi načrte pri večjih posegih v okolje ter načrte za sanacije in za manjša gradbena dela, kot so podporni zidovi ali vrtni objekti
• pripravlja saditvene načrte, presoja vplive na okolje za posamezne posege in sodeluje pri izdelavi urbanističnih načrtov
• na državni ali lokalni ravni pripravlja prostorsko planske dokumente in sodeluje pri odločitvah o prostorskem razvoju 
• deluje na področju varovanja naravnih in kulturnih značilnosti okolja, razvija alternative prostorskega razvoja, raziskuje posamezne sestavine okolja ter metode in pristope v prostorskem planiranju.
   

Osebnostne lastnosti:

Krajinski arhitekt ima razvit čut in interes tako za naravo, prostor ter ureditev urbanih območij,  za skupinsko delo, sposobnost logičnega sklepanja ter sposobnosti za vodenje, raziskovanje in koordinacijo projektov. Zaželen je tudi občutek za komunikacijo in tuje jezike.

Pogoji dela:

Posebnih nevarnosti pri delu krajinskega arhitekta ni. Na nekaterih delovnih mestih je precej terenskega dela, ki pa je večinoma fizično nezahtevno, saj gre predvsem za oglede in nadzor pri izvedbi del. Za delo krajinskega arhitekta je značilno projektno delo, kjer prihaja do neenakomerne razporeditve dela ter večje obremenitve ob zaključkih projektov. Pogosto gre za dinamično delo z veliko službenimi potmi ter za veliko stikov z ljudmi.

Delovni pripomočki:

Krajinski arhitekt pridobiva podatke o prostoru iz različnih virov. To so predvsem terenski ogledi in meritve, kartografski material, literatura, fotografije, posnetki iz zraka in internet. Pri delu uporablja risarske pripomočke, predvsem pa računalnik in komunikacijske pripomočke.