Kustos

Kaj delavec običajno dela:

• skrbi za primerno hranjenje muzejskih predmetov v zbirki, spremlja njihovo stanje v depojih, na razstavah in pri njihovi prenosih, prevozih ali spremembah pogojev hranjenja
• vodi razvid predmetov z vsemi podatki v inventarni knjigi
• predmete organizira v vsebinsko zaokrožene sklope, ki jih predstavlja javnosti v obliki razstav, objav, predavanj ali člankov v drugih medijih. Odloča o načinu opreme, postavitvi in predstavitveni scenografiji, prav tako tudi o izposoji, transportu in o zavarovanju muzejskih gradiv.
• skrbi, da so podatki o muzejskih predmetih hitro dosegljivi in dostopni uporabnikom
• skrbi za popis stanja predmetov in sprememb, ki so nastale zaradi poškodb in restavratorskih posegov
• evidentira sorodno in za muzej zanimivo gradivo na terenu in predlaga njegovo pridobitev v zbirko; skrbi za pridobivanje in pripravo gradiva za vključevanje v zbirko, za opremo in razstavo v javnem delu muzeja ali za restavriranje
• zbira dokumente in informacije o predmetih, ki so lahko listine, upodobitve, fotografije in reprodukcije ali bibliografije, jih ureja in oblikuje strokovne interpretacije zbranega gradiva.
   

Osebnostne lastnosti:

Med osebnostnimi lastnostmi je treba poudariti vztrajnost, potrpežljivost, iznajdljivost, natančnost in skrbnost ter odgovornost pri delu s predmeti ali z ljudmi, strokovnjaki in publiko. Za opravljanje poklica je pomembna sposobnost opazovanja, ustvarjalnega mišljenja, natančnega pomnjenja, analitičnih spretnosti in estetskega občutka. 

Pogoji dela:

Delo kustosa je večinoma kabinetno ali poteka v depojih in drugih študijskih ustanovah. Večjim ali manjšim telesnim naporom se ni mogoče izogniti pri postavljanju razstav in pri transportu muzejskih predmetov. Pri transportih umetnin se ne sme oddaljevati od tovora, kar pomeni obvezno celodnevno navzočnost. Pogosto dela ob računalniku in pri umetni svetlobi v posebej klimatiziranih prostorih, depojih. Posebnih tveganj zaradi poklicnih obolenj ni. Nima izraženih alergij na prah ali kemikalije, npr. dezinfekcijska sredstva, ki jih ustanove uporabljajo pri vzdrževanju prostorov in gradiva.

Delovni pripomočki:

Pripomočki kustosa so sorazmerno maloštevilni in so večinoma povezani s programsko računalniško opremo. Poleg programov za urejanje besedil in statistično obdelavo muzeji uvajajo ali celo sami izdelujejo programe za upravljanje zbirk, t. i. collection management. Koristno je poznati tudi programe za grafično oblikovanje in reprodukcijo. Računalniška dokumentacija tu ne more zamenjati klasične papirnate. Najpomembnejši pripomočki so preprosti: bela halja, bele rokavice, priprave za merjenje velikosti, relativne vlage in temperature ter svetlobne jakosti, črnilo, pero in žig za neizbrisno označevanje predmetov in vpis v inventarno knjigo. Pri študiju predmetov pogosto uporablja fluorescenčno mizo, povečevala, projektor, fotoaparat za dokumentarno snemanje in sodobno video opremo. Najpomembnejši dokumenti so inventarna knjiga, reverzi, spremni listi, restavratorski evidenčni listi in grafikonski zapisi mikroklimatskih pogojev.