Kemik

Kaj delavec običajno dela:

• vodi raziskovalne, razvojne in kontrolne laboratorije
• uvaja sodobne biotehnološke postopke
• izvaja kontrolne analize, sintezo anorganskih in organskih spojin ter raziskave možnosti njihove uporabe v različnih industrijskih panogah
• izvaja separacijske in analitske metode pri analizah vode, zraka in zemlje v laboratorijih za spremljanje kakovosti okolja
• izvaja analize, povezane s kontrolo hrane in okolja v sanitarno-kemičnih laboratorijih
• izvaja analize v laboratorijih inšpekcijskih služb in kriminalistične službe
• izvaja biokemijske raziskave v raziskovalnih laboratorijih znanstveno-raziskovalnih ustanov in univerz ter v razvojnih oddelkih farmacevtskih podjetij in kliničnih laboratorijev
• poučuje na srednjih, visokih šolah ter na fakultetah.

Osebnostne lastnosti:

Kemik ima izražen interes za raziskovanje, naravoslovje in tehniko. Je radoveden, sposoben je analitičnega vrednotenja rezultatov kemičnih analiz, sinteze in ustvarjalnega razmišljanja pri načrtovanju novih poti v problematiki, s katero se ukvarja.

Pogoji dela:

Kemik dela z nevarnimi snovmi. Pri nekaterih raziskavah je prisotna nevarnost eksplozij zaradi visokega tlaka in temperatur. Zaradi eksplozijskega poteka raziskovane reakcije pri uporabi visokih električnih napetosti so možne poškodbe z električnim tokom. Nevarne raziskave so varnostno dorečene, zato do delovnih nesreč skoraj ne prihaja. Kemik ne sme biti preobčutljiv za različne kemikalije in nima izraženih zdravstvenih težav, ki bi za krajši ali daljši čas zmanjšale njegove psihofizične sposobnosti.

Delovni pripomočki:

Kemik pri svojem delu uporablja drage naprave, ki jih računalniško upravlja z uporabo ustreznih programov. Kemik v veliki meri uporablja strokovno literaturo, ki je na voljo v obliki raznih bank podatkov, ter revije in knjige. Te podatke same ali v kombinaciji z lastnimi rezultati uporablja za računalniško vodene simulacije procesov, ki jih raziskuje. Simulacije ga lahko vodijo do boljšega razumevanja raziskovanega procesa ali do boljšega poznavanja lastnosti snovi, kot je npr. struktura bioloških makromolekul.