Botanik

Kaj delavec običajno dela:

• raziskuje in proučuje rastlinstvo (floro) in vse, kar je povezano z njegovim razvojem in obstojem, pogosto skrbi tudi za vzgojo rastlin in njihovo razmnoževanje;
• proučuje zgradbo, metabolizem in delovanje rastlin ter evolucijske spremembe, ki so omogočile razvoj in preživetje rastlin;
• raziskuje rast in razvoj rastlin ter ustrezne podnebne dejavnike za posamezne rastline in vrste tal;
• dobro pozna uporabnost rastlin (zdravilne, užitne, strupene in okrasne rastline) in opazuje spremembe na rastlinah ter bolezni rastlin;
• kot znanstveni sodelavec na fakulteti večinoma predava in raziskuje;
• v botaničnem vrtu je njegovo raziskovalno delo povezano z vzdrževanjem botaničnega vrta. kot sistemski botanik se ukvarja z razvrščanjem rastlin, alg, gliv, mahov, lišajev in dreves.

Osebnostne lastnosti:

Botanika zanima rastlinski svet, procesi znotraj rastlin ter varstvo narave in okolja. Navadno ima izražen interes tudi za druge biološke vede, kot so npr. zoologija, ekologija, hortikultura, varstvo narave in biološka raznovrstnost. V pedagoško-raziskovalni dejavnosti potrebuje potrpežljivost, komunikativnost, didaktične spretnosti ter analitičen odnos do reševanja problemov. Botanika, ki je zaposlen v botaničnem vrtu, mora privlačiti delo v naravi oz. na terenu. Če je vodja botaničnega vrta, potrebuje tudi vodstvene in organizacijske sposobnosti.

Pogoji dela:

Botanik večji del dela opravi v predavalnici ali v laboratoriju. Delavec mora poskrbeti za lastno zaščito in zaščito okolja, če dela z nevarnimi mikroorganizmi ali s strupenimi kemikalijami. Druge nevarnosti in poškodbe pri delu niso pogoste. Delavec, ki ima alergijo na cvetni prah, trave in posamezne rastlinske vrste, bi lahko imel zdravstvene težave pri opravljanju dela, še posebej v času sezone cvetenja rastlin.

Delovni pripomočki:

Botanik uporablja različne vrste dokumentov, tujo in slovensko strokovno oziroma znanstveno literaturo. Botanik, ki dela v botaničnem vrtu, dobro pozna določila različnih direktiv, zakonodaj in konvencij, npr. Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, konvencijo za zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine, Alpsko konvencijo ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti. Delo v laboratoriju je povezano z mikroskopiranjem in izdelovanjem preparatov, seciranjem in eksperimentiranjem. Pri tem uporablja različne metode in postopke znanstveno-raziskovalnega dela, preparate, pripomočke za fiksiranje in barvanje bioloških vzorcev, tehnične instrumente in merilne naprave.