Ključavničar
Kaj delavec običajno dela:
- ročno obdeluje kovine, čeprav danes le še redko izdeluje ključavnice, ključe in zapahe
- izdeluje razna ročna orodja, preproste strojne dele, omarice, vrata, stopnice, kovinske ograje in drugo
- po predloženem ali lastnem načrtu nariše na izbrani material oblike in mere, ki jih potem ročno ali strojno izreže. Tako grobo oblikovane predmete nato s piljenjem, z vrtanjem, z rezanjem navojev in žaganjem oblikuje v končne izdelke.
Osebnostne lastnosti:
Ključavničar ima izražene ročne spretnosti, zanima ga izdelovanje ročnega orodja, preprostih strojnih delov, stopnic, kovinskih ograj in drugega. Njegovi odliki sta natančnost in smisel za estetiko.
Pogoji dela:
Ključavničarjevo delo zahteva pogoste menjave položaja telesa. Ker dela pretežno stoje, pri tem se obrača, pripogiba in dviga stvari, so možne poškodbe, če dela rok ne spremlja tudi pozorno opazovanje. Da se izogne poškodbam, mora delo opravljati strokovno in natančno po predpisih. Razmere, v katerih ključavničar dela, so raznovrstne, kot so raznovrstni njegovi delovni postopki, opravila in izdelki.
Delovni pripomočki:
Ključavničar pri svojem delu poleg ročnega orodja uporablja tudi preprosta strojna orodja, kot so mehanična dleta, strojne škarje in enostavni vrtalni stroji. Osnovni materiali, ki jih potrebuje, so jeklo, les in jeklene litine. Uporablja tudi pomožne materiale, kot so olja, maziva ter zaščitna in hladilna sredstva. Njegovi dokumenti so risbe, delovni nalogi, garancijski listi in atesti.
Dolžina izobraževanja znaša 3 leta.
Perspektivnost je 100% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic zelo perspektiven
Znanja in kompetence:
- Ima predpisano srednješolsko poklicno izobrazbo kovinarske smeri.
- Obvlada temeljna znanja kovinarstva: piljenje, sekanje, žaganje, brušenje in kovičenje.
- Obvlada različne načine struženja in rezkanja.
- Obvlada osnove varjenja.
- Zna brati načrte in razume tehnično dokumentacijo.
- Ima smisel za reševanje mehanskih problemov.