Poklici danes za jutri

Poleg delavcev v gostinstvu so to še kamnosek, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin, pek, mizar, steklar, zidar, tesar, elektromehanik, gradbenik, slikopleskar, aranžer in še bi lahko naštevali. V prid poklicem, ki jih delodajalci zaposlujejo danes, zaradi primanjkljaja kadra pa jih bodo potrebovali tudi jutri, govorijo tudi napovedi na ravni EU. Kaže, da se bo potreba po delovni sili s srednjimi poklicnimi kvalifikacijami ohranjala na konstantni ravni okrog 50 % vseh delovnih mest, medtem ko naj bi bilo okrog 33 % delovnih mest, za katera so potrebne visoke kvalifikacije. (vir: CEDEFOP 2008) Tudi v Sloveniji se, po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, razmerje med deležem brezposelnih mladih (25-29 let) niža med tistimi s poklicno izobrazbo, medtem ko se brezposelnost mladih z visokošolsko izobrazbo rahlo zvišuje.

Pa so poklicni kadri res slabše plačani, zahtevajo neugoden delovni urnik in so fizično zahtevni? Je poklicno šolanje sploh realno predstavljeno bodočim srednješolcem? V okviru nacionalne kampanje promocije poklicev, ki poteka v okviru projekta "Promocija poklicnega izobraževanja", si Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prizadeva za razbijanje mitov in spreminjanje percepcije dojemanja privlačnosti in konkurenčnosti poklicnega izobraževanja v srednjih šolah s platformo "Poklici danes za jutri". Z njo komunicirajo zgodbe mladih, ki so se odločili za poklicno pot izobrazbe, ter se zavzemajo za promocijo in problematiziranje stigmatizacije poklicnega izobraževanja, ki bo na trgu dela v prihodnjih letih po napovedih med bolj iskanimi kadri pri zaposlovalcih.

Za promocijo nacionalne kampanje s podpisom "Od upornika do vzornika" predstavljajo mlade, ki so prihodnost vzeli v svoje roke in živijo svojo strast. Gre za mlade, ki so se po zaključenem srednješolskem poklicnem šolanju zaposlili na svojem področju in tam nizajo uspehe na tekmovanjih ter v svojem delu neznansko uživajo. Na njihovi poti jih je družba videla kot upornike, po drugi strani pa jih je poklicno usmerjena pot vodila do uspeha in vzornika v očeh sovrstnikov.

Bodoči srednješolci so mladi pripadniki generacije Z. Ne želijo si oznak, saj želijo biti obravnavani kot posamezniki, hkrati pa živijo v nekem mehurčku svojega družbenega kroga, v katerem imajo nadzor. Na njihove odločitve v veliki meri vplivajo sovrstniki, ki si jih postavijo za mnenjske voditelje. Upirajo se toku splošno popularnega, sledijo svojim ciljem in sistem obračajo v svoj prid, da se čim bolj sklada z njihovim življenjskim stilom.

Praktičnih znanj, ki jih pridobijo med šolanjem, mladim nihče ne more vzeti, poleg tega pa so že danes na trgu dela iskani predvsem kadri s poklicno izobrazbo. Kar nekaj izmed njih je takih, ki veljajo za deficitarne in bodo v naslednjih letih še bolj iskani. Nikakor pa ni res, da se možnosti izobraževanja po končani srednji poklicni šoli končajo. Opravljena poklicna matura omogoča vpis na višjo ali visoko strokovno šolo, z dodatnim predmetom na maturi pa tudi na marsikateri univerzitetni študij.