Borzni posrednik
Kaj delavec običajno dela:
- sprejema in izpolnjuje naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev;
- informira in svetuje strankam, spremlja trgovanje preko računalniških zaslonov, analizira razmere na trgu, sklepa posle za račun lastne družbe z namenom ustvarjanja dobička, ureja dokumentacijo, ki spremlja trgovanje;
- v banki ali borzno-posredniški družbi posluje z vrednostnimi papirji;
- nadzoruje posebno borzno trgovanje, svetuje strankam ob nakupu ali prodaji vrednostnega papirja, upravlja finančno premoženja strank, odkupuje celotne izdaje vrednostnih papirjev in ureja njihovo nadaljnjo prodajo.
Osebnostne lastnosti:
Borzni posrednik pri delu s strankami izkazuje uglajenost, umirjenost in pripravljenost prisluhniti stranki. Poleg ugotavljanja potreb stranke mora velikokrat sam ponuditi pravo rešitev (naložbo), saj je bistveno, da stranka dobi tisto, kar zares potrebuje. Borzni posrednik upravlja s prihranki svojih strank, zato sta njegova zanesljivost in poštenost zelo pomembni. Pri delu s strankami je jasen, uglajen in natančen. Je samozavesten in iniciativen, vendar hkrati sposoben oceniti tveganja, ki jih prevzema.
Pogoji dela:
Delo borznega posrednika fizično ni zahtevno, pomeni pa precejšnje psihične obremenitve. Nevarnosti so povezane predvsem s stresom, ki mu je borzni posrednik pogosto izpostavljen. Borzni posrednik mora dobro delovati v stresnih situacijah, ko stres narašča skupaj s številom in velikostjo poslov, ki jih sklepa.
Delovni pripomočki:
Glavni pripomoček borznega posrednika je računalnik, saj trgovanje poteka preko neposredne računalniške povezave z borzo vrednostnih papirjev. Za analizo dogodkov uporablja računalniški program, prav tako za izdelavo spremljajoče dokumentacije. Poleg računalnika uporablja še telefon, telefaks, elektronsko pošto. Pri analizi stanja na trgu vrednostnih papirjev se ni moč izogniti uporabi večjega števila podatkov, dobljenih iz najrazličnejših medijev, tiskanih in elektronskih. Večina podatkov je oblikovana v različne preglednice ali grafikone, ki jih mora borzni posrednik znati prebrati. Zlasti v zaledni službi prihaja v stik tudi z velikim številom obrazcev in poročil, ki so namenjena računovodstvu družbe, strankam in nadzornim ustanovam in jih je treba vsak dan sproti obdelati.
Dolžina izobraževanja znaša 9 let.
Znanja in kompetence:
- Srednja strokovna izobrazba, nekaznovanost in opravljen strokovni izpit so pogoj za pridobitev licence za borznega posrednika.
- Ima poglobljeno poznavanje ekonomije, financ in prava.
- Ima občutek za številke ter hitro zaznavo in obdelavo velikih količin podatkov, ki so mu na voljo.